PO POTI LJUBKIH TRENUTKOV

Vsaka moja zgodba, vsaka objava, je napisana s srcem. Stokrat sem že rekla, če mi kaj ni všeč o tem pač ne bom pisala, razen ko se gre za naše osebne dogodivščine. Takrat grajam in pohvalim, tako kot se mi zdi. Hinavščine ne maram. S tole objavo sem odlašala dolgo časa, pa ne zato, ker nimam materiala o čem pisati, pač pa, ker je težko pisati o osebi, ki je del mojega življenja, že več kot deset let in je kriva za ogromno mejnikov v mojem življenju. Če je kdo pomislil, da bom pisala hvalospeve o partnerju, se je krepko zmotil. Lahko je srečen, da kuham in pospravljam za njim, ne pa da o njem še pišem. Razen, če bi ga katera imela? In vse to počela namesto mene…potem lahko rečem, da je en res super fajn dedec. Napišem naslov ali pošljem po pošti?

V mislih imam mojo Mojco in njene Ljubke trenutke. Kovačeva kobila je vedno bosa, tega ne pravijo zastonj. Na strani sem pisala že o naših ustvarjalkah, eno imam pa pred nosom, pa o njej nič ne povem. Mojca o tej objavi nima pojma, zato jo bo prebrala takrat kot vsi ostali. Imam jo za svojo zvesto bralko, ampak za vsak slučaj ji vsakič pošljem link, da česa ne zgreši 🙂

Torej…tisti, ki naju spremljate, veste, da se je najina pot začela na faksu. Bili sva pridni študentki, največkrat sva obiskovali predavalnico Š (gostilna Štorman v Celju). V drugem letniku je Mojca prvič postala mamica malemu Niku, nekaj let kasneje se jim je pridružil še Bine. Dneva, ko mi je povedala, da je noseča, se spomnim, kot bi bilo včeraj. Še isti dan sem odhitela v trgovino po prvi bodi in takoj na pošto. Ob prejetem pismu je menda jokala in jok je postal stalnica mnogih najin srečanj (ženske, kajne?). S svojo družino živi na Koroškem, mene pa je življenje pripeljalo v Mengeš. Res, da se ne vidiva tako pogosto kot bi si obe želele,  a na vezi sva vsak dan, skupaj rešujeva svet in skupaj sva ustvarili tudi marsikakšno idejo. Tudi tale blog.

Kako je hobi prešel v posel? Odkar pomnim, je Mojca rada ustvarjala, imela je tisoč idej, ki jih je večino tudi realizirala. Pri meni se je vedno ustavilo pri realizaciji. V tem sva si različni. Za svoja sinčka je znova in znova ustvarjala zanimive stvari, si s tem priborila kakšno minuto miru, ki pa jo je že takoj porabila za ideje o novih izdelkih. Vedno je tudi rada planirala, dneve ima načrtovane vnaprej, saj drugače, glede na vse dejavnosti, niti ne gre. Prav njeni domači planerji so ji bili v veliko pomoč pri natrpanem urniku, zato se je odločila, da bo z njimi pomagala tudi drugim zaposlenim mamicam. Vsi stremimo k temu, da si olajšamo vsakdanja opravila, vsi si želimo, da bi bili dnevi dovolj dolgi, da določenih stvari ne bi bilo treba prestavljati iz dneva v dan.

Vsi že poznate njen zdravstveni dnevnik, kajne? V eni izmed prihodnjih objav ga bom podrobneje opisala za vse tiste, ki ste v dilemi, ali ga naročiti ali ne. A vam povem že vnaprej…naročite ga, saj nikoli ne boste pomislili, da je šlo za zgrešen nakup. Ideja o njem se ji je porodila že dolgo časa nazaj, a tak projekt zahteva ogromno časa in seveda tudi financ. Osnutek prve verzije še vedno hranim na računalniku…neprecenljivo. Odločila se je, da bo moral dnevnik še malo počakati, ter da bo prednost dala drugim izdelkom. Treba si je bilo izmisliti ime, nekaj domačega, nekaj, kar se bo prijelo in da ni že zasedeno. Tako, kot sem imela pred časom jaz težavo s tem, kako poimenovati blog, tako se je tudi Mojca soočala z dilemami o imenu. Zadnje čase so popularna angleška imena, moderna, a meni iskreno, ne zvenijo nič kaj domače. Bodimo to, kar smo, ko se bo prebila na tuj trg, pa obljubim, da ji angleško verzijo ustvarim jaz. Pa še popust bo dobila. Nastali so Ljubki trenutki. Trenutki, ki jih preživiš v krogu svojih najdražjih, so velikokrat žal redki, a zato še toliko bolj posebni, ljubki. In ljubki so tudi izdelki, ki jih najdete v spletni trgovini.

Plakati piši briši, so postali pravi hit in zelo sem bila vesela, da ji je uspelo, saj vem, koliko truda je vložila. Na dan je prihajala vedno z novimi idejami, tudi stranke so začele povpraševati po personaliziranih pripomočkih. Ni bilo želje, ki je ne bi uresničila. A željo je imela tudi sama, željo po ideji zdravstvenega dnevnika. Še vedno je kolebala med odločitvijo, bi ali ne bi, imela je opravljenega že večino dela, izpiljen dizajn. Potem pa me je nekega dne poklicala ter dejala, da se je odločila…dnevnik gre v tisk, pa naj bo, kar bo. Vsak začetek je težak. Težko si je narediti reklamo, če si na trgu neznan. Trudili sva se in iskali načine za čim boljšo predstavitev. Začela se je prodaja dnevnika, potem pa šok. Dobesedno čez noč se je pojavila korona. Še prejšnji dan je bilo vse videti tako daleč, potem pa je zadelo tudi nas. V načrtu sva imeli promocijsko fotografiranje, ki ga je bilo treba prestaviti. Za september imava v načrtu predstavitev, kjer boste lahko Ljubke trenutke tudi osebno spoznali, a vse kaže, da tudi tega letos ne bo možno izpeljati. Ljudje so v času koronakrize izgubljali službe, spet drugi niso vedeli, kako bo s plačami, kar se je poznalo tudi pri naročilih. Po drugi strani pa so starši čez noč morali prevzeti vlogo učiteljev in piši briši plakati so kar naenkrat postali must have pripomoček, za šolanje od doma. Naročil je bilo res ogromno, doma pa sta jo čakala dva mala nadobudneža, ki sta zahtevala 154 % njene pozornosti. Uspešno je krmarila med delom in domom. Mogoče bi pa njej morala predati ime100%Mami?

Nekega dne me je v nabiralniku pričakal paket, v njem pa skodelica in majica z napisom 100%Mami. A je treba poudarjati, da sem se spet zjokala? Takoj sem ji predlagala, da mora podobne skodelice dati v prodajo. Pa je odlašala…menda ni bila zadovoljna s kvaliteto. Če mene vprašate, bo letos polovica Koroške za darilo ob vseh rojstnih dneh, godovih in obletnicah, dobilo njene skodelice. Ker je vadila. In vadila. In pred kratkim je ugotovila, da je z izdelki končno zadovoljna, zato jih je dala v prodajo. Gre za res ljubke skodelice, motive in napise pa si lahko izberete sami. Celo takšno z logotipom mojega bloga lahko naročite in jo podarite kakšni 100%mamici, zagotovo vsaka kakšno pozna. A kaj je z majicami? O tem se ne govori. Za zdaj. Ko pa jih bo začela podarjati vse naokoli, takrat veste, da bodo kmalu tudi v prodaji. Do takrat bo pa vadila. Upam, da začne tiskati tudi na zimske puloverje, saj bodo kmalu prišli prav, pa še najbolj poceni niso. Ravno septembra imam god.

V prostem času pa Mojca tudi gradi, njihova hiša dobiva že zelo lepo podobo, njena fantka pa imata za opremo svojih sobic zelo, khm, inovativne ideje. Mogoče bi nam jih lahko predstavila? Kdo je za? Mogoče pa bi nam Mojca dovolila pokukati, kako napreduje gradnja? Kdo je za?