NISI SLIKU, NISI JEDU
Vam je naslov poznan? Spada med bolj priljubljene hastage oz ključnike, če se izrazim slovnično pravilno. Uporablja se predvsem na Instagramu, večinoma ob slikah hrane. A sama sem ga uporabila samo za prispodobo. Odločila sem se namreč, da malo spregovorim o objavljanju slik, zgodb in posnetkov na družbenih omrežjih. Povod za tale članek mi je dala znanka, ki me je pred kratkim vprašala, ali sem se že naveličala bloganja, saj že nekaj dni nisem ničesar objavila. Zato sem se zamislila. Ali dejansko drži, kar sporoča moj naslov? Ne objavljaš, ne obstajaš? Tudi to potemtakem drži. Smo res prišli v obdobje, ko je treba vsak korak zabeležiti na družbenih omrežij, podeliti sliko vsakega obroka, povedati širnemu svetu ali pa vsaj tistim parim sledilcem, kdaj grem na sprehod, spat in na stranišče?
Ne rečem, da ne delim rada določenih utrinkov, a vsega pa res ne. Objavim, ko se mi zazdi. Ne maram objav na silo, samo zato, da bodo drugi vedeli, da še obstajam. A očitno se to tako ne dela. Če se torej želiš prebiti v ospredje, moreš na dan objaviti trideset storijev, vsaj eno popolno sliko, zraven obvezno pripisat #nofilter ali #nomakeup, pa čeprav se iz vesolja vidi, da je uporabljen. Po navadi kar v kombinaciji. Prav ta znanka mi je dejala, da sem se sama odločila, s čim se bom ukvarjala in da ravno zaradi tega ne morem kar ponikniti, ko se odločim. Torej moram od sedaj naprej, vsem razglasit, kdaj se zbudim, kdaj jem, kdaj…ne vem več kaj še. Kajti moji dnevi so si velikokrat podobni, kakšen zleti mimo mene, da se niti ne zavedam kdaj. Kako naj se spomnim, da morem narediti profi fotko kosila, če pa komaj čakam, da ga pojem? Kako naj naredim profi fotko najboljše bele kave s smetano, ko pa mini takoj navali nanjo? Da ne govorim o OOTDju (saj niti nisem prepričana, da je prava kratica), ko pa se včasih tako oblečem, da upam, da niti v parku koga ne srečam? Frizura? Večinoma sračje gnezdo. Makeup? Se še učim. Sem po napisanem še vedno tako zelo zanimiva za objavo? Dvomim. A pri meni zmaga iskrenost. In tako bo ostalo.
Še vedno bodo objave, še vedno bo dovolj utrinkov, da boste vedeli, da sem še tukaj. A vse v zdravi meri. Kakšen dan imam res tako pester, da bi lahko vsako uro kaj posnela ali fotografirala in objavila. Pride pa tudi kakšen naporen, in takrat se zvečer zvalim na kavč s kozarcem vina in čokolado. Naj objavim to? Ali bo preveč sporno? No, ob takšnih stvareh me potem kar mine. Slika iz banje tudi ne bo preveč primerna, kajne? Ali pa se bo našel kdo, ki bi rekel “a se ta tako malokrat umiva, da mora to potem z vsemi deliti?”
Ampak! Vedno je ampak! Če je kdo že začel preračunavati, na koga leti kakšna stvar v današnjem članku…STOP! Če česa ne maram, je to šport in pod šport štejem tudi opravljanje, tako je, opravljanje je slovenski nacionalni šport. Groza. Kako se lahko ljudje v istem fohu dobesedno podj…, žal ne najdem primernejše besede. Vsi s(m)o v istem zosu, eni v večjem, drugi v manjšem. Podpirat pa je treba en drugega in kdor pravi, da je tudi slaba reklama, še vedno reklama. Ok, kakor komu ustreza. meni ne.
Da pa boste vedeli, zakaj sem bila sama prejšnji teden odsotna, kmalu objavim še en članek. Kar tako, ker se mi fajn zdi.
