PRIDE IN GRE

Vikend namreč. Skoraj vedno prehitro. Med vikendom, ki je za nami, smo se skupaj podružili na Instagram profilu Ljubki trenutki in upam, da vam je bila všeč vsaj kakšna zgodba. Verjetno pa mi ni treba posebej poudarjati, da nisem ravno profi za razna družbena omrežja, niti ne znam iz sebe delati nečesa, kar nisem, tako da ste dejansko videli mojo realno sliko (beri, gora nezlikanih oblačil, razmetano stanovanje in res obupna frizura). Vsaj slednjo mi je uspelo končno urediti (vsaka čast vsem frizerjem, ki delajo res v groznih razmerah), oblačila pa še vedno čakajo na pravi trenutek, prav tako tudi stanovanje ni pospravljeno po vseh standardih. Bo že še čas. Odločili smo se za manjšo prenovo, zato sedaj to uporabljam kot izgovor, da bom pospravljala pač kasneje, ko se vse uredi. Naročila sem si ta hip najbolj IN čistila na trgu in bom takrat poročala, kako mi bo šlo. Škoda, da v paketu ne pošljejo še koga, ki bi vse to počistil. Poslovna ideja? Sem pa doživela rahel šok, ko mi je spletna trgovina s pohištvom ponudila dostavo čez 26 tednov (?!), tako da grem jutri osebno k njim, pa čeprav z muko. Rada nakupujem, a večinoma tiste stvari, ki so za moj gušt.

Naš mali lump se seli v taveliko posteljo in kako bo ta selitev potekala, bom z veseljem delila z vami. Otroška posteljica mu je očitno postala premajhna, saj dela v spanju nemogoče akrobacije, potem pa se zaleti v stranico in je jok in žur. No, ko smo ravno pri žuru…je mogoče katera zasledila moj zmagoslavni nedeljski story, ko sem z vsem ponosom malo pred sedmo uro zvečer objavila sliko svojega spečega sončka? Za tisti večer sem imela pripravljenih kar nekaj obveznosti in zato sem ga uspavala eno uro hitreje kot drugače. Zmaga! Veselo na delo. No, ni bilo čisto tako.Mini se je zbudil okoli enajste ure zvečer in bil pokonci do pol štirih zjutraj! Mogoče celo dlje, ampak takrat sem nazadnje pogledala na uro in verjetno tudi kmalu zaspala. Prisežem, da sem bila naslednji dan sitna kot že dolgo ne. Zelo rada spim, priznam. Med nosečnostjo sem prespala tudi po dvanajst ur v kosu ali pa še kakšno več. In mini je ujel moj ritem, ali pa jaz njegov, ne vem. Za normalno funkcioniranje potrebujem vsaj sedem ur spanca. Vem, da se morda to čudno sliši, vem, da je med nami veliko mamic, ki so ali pa še vedno prebedijo ogromno noči, ampak do zdaj ste verjetno že ugotovile, da pišem iskreno in da stvari ne olepšujem. Zato, še enkrat, kapo dol vsem mamicam, ki se ponoči prebujate zaradi malčkov, meni bi se verjetno zmešalo. Izučilo me je, da nikoli več, res nikoli ne bom pohvalila svojega mulčka, kako lepo prespi noč. Obljubim. Še sedaj, ko tole pišem, čisto tiho razmišljam o teh besedah…saj veste, da me slučajno ne bo slišal v sosednjo sobo…prenos misli, pa to. In za še dodatno varnost bom tole objavila šele jutri, torej v sredo. Pa naj potem preskoči dopoldanski spanec, če ga je volja, jaz bom tako ali tako nekje iskala kuhinjsko mizo in stole, po možnosti z rokom dobave krajšim od pol leta. Mogoče pa še čakajo, da drevo do konca zraste?