SAJ NI RES, PA JE

Zadnji teden je bila pri nas doma norišnica. O tem, da prenova stanovanja še vedno ni končana, niti ne želim razpravljati, saj mi je zmanjkalo vina in lekadolov. Mučijo nas druge tegobe. Zobki. Glede na to, da smo v obdobju, ko moj mini izraža ljubezen, veselje in jezo skozi grizenje, bi lahko zaradi mene ostali tudi samo pri teh šestih, za katere še vedela nisem, kdaj so mu zrastli.

Rečem vam, to je obup. Ko mu je rastel prvi zobek, sem to ugotovila enkrat meh hranjenjem, ko sem ga z žlico, po nesreči, dregnila direktno vanj. Potem je zrastel še en pa še en. In seveda moj dolgi jezik, za katerega vedno reče, da sedaj ga bom pa res malo pazila. Ahh kje, seveda sem se morala vsakič pohvaliti, da niti ne vem, kdaj so mu zrastli zobje. Nič joka, nič vročine, v usta si pa tako ali tako cele dni rine vse kar mu pride pod roke, danes npr pasji briket. Pred večerjo. Pa vedno pravim, da se priboljški pred večerjo ne jejo. Šalo na stran. Glede priboljškov mislim.

Pa je prišel tudi za nas črn dan. Večer, če smo natančni. Najprej mir, potem pa jok. Nič ni pomagalo. Ne flaška, ne Luka Basi, še na Mravljice ni odreagiral. To je znak za rdeči alarm pri naši hiši. Vročine ni imel in po nekem času je zaspal, pa ne za dolgo. Ponovi vajo. Jok, jok in jok. In to se je ponavljalo še nekaj večerov. A veš tisto, ko imaš res pridnega otroka…on lepo zaspi, ti pa lahko postoriš še vse za nazaj in za naprej. No, tega Jakoba mi je nekdo za nekaj dni ukradel.

Vmes je imel ravno pregled pri pediatrinji in prosila sem jo, ali mu lahko pogleda, če se kaj dogaja z zobmi, saj je zadnje noči res obup. Ni bila ravno uspešna, saj jo je model ugriznil! Rekla je, da so dlesni zelo zelo zelo otečene, kar je znak, da naj bi se zobek kmalu prikazal. Ja, trikrat je uporabila besedo zelo, torej gre za res. No, zobka pa še vedno ne. So pa končno noči malo bolj mirne, a le pod minijevimi pogoji. Že nekaj noči namreč vztraja, da spi na sedežni. Se sprašujete, kako lahko enoletnik vztraja pri uveljavljanju svoje volje? Verjemite, lahko. Kjerkoli ga uspavam, se po določenem času zbudi in spet je jok. Ko je bil dojenček, je malokdaj spustil od sebe kakšen glas, zato se ne čudim, če je kdo od sosedov šele sedaj ugotovil, da imamo v stanovanju 17 enega malega razbojnika. Ko gospodu raztegnem sedežno, zaspi v minuti in se ne zbudi do devetih zjutraj. Kaj mu ga dogaja, mi res ni jasno. Sedežno seveda zagradim iz vseh strani, dam spodaj še jogi, da le ne bi bilo kaj narobe, ampak…v enaki pozi kot zaspi, se tudi zbudi. Se mogoče kateri dozdeva, kaj je fora tega?

Ampak, gremo nazaj k zobkom. Prosila sem za nasvete, kaj pri izraščanju najbolj pomaga in najpogostejše delim tukaj z vami. Pri nas je pomagala mokra hladna tetrica in pa zamrznjene banane. Če pa ima katera še kakšen nasvet, ga z veseljem podelim.

 

Če tvojega malčka mučijo zobki, mu lahko pomagaš takole:

-ponudiš mu trdo sadje, kot so jabolka in nektarine (sadje res ne sme biti mehko, saj lahko otrok odgrizne prevelik kos)

-ponudiš mu razna grizala (nekateri jih prej dajo v hladilnik, ali namočijo v hladni vodi)

-ponudiš mu kruhovo skorjico

-jantarjeva ogrlica (tukaj se sicer mnenja razlikujejo, saj so nekatere mamice za, druge pa proti)

-Calgel

-ponudiš mu surovo hladno korenje

-Osanit (homeopatske granule)

-dlesni mu masiraš s prstom (in upaš, da jo odneseš brez poškodb)